Intervju: Dr. Marina Gr\u017eini\u0107<\/p>\n
Marina Gr\u017eini\u0107 je doktorica filozofije, raziskovalka na ZRC SAZU, kriti\u010darka, kuratorka, profesorica na dunajski Akademiji za likovno umetnosti \u2026 in, kot so ji neko\u010d rekli, militantna video delavka. \u017de od za\u010detka osemdesetih je namre\u010d video \u2013 poleg znanstvene produkcije \u2013 njen najpomembnej\u0161i izrazni jezik. In prav njen zadnji dokumentarni film Razmerja o 25. letnici \u0160kuc LL, ki ga je pripravila skupaj z Aino \u0160mid in Zvonko Sim\u010di\u010d, je bil izhodi\u0161\u010de za najin pogovor.<\/em><\/p>\n Najino prvo sre\u010danje sva morala odpovedati, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila za tisti dan napovedana Druga vseslovenska vstaja, ki sva se je oba \u017eelela udele\u017eiti. Ali v teh vstajah vidite potencial politi\u010dne reformacije v Sloveniji? Verjetno \u017ee, sicer se jih ne bi udele\u017eevali \u2026 ali pa ste vendarle morda skepti\u010dni?<\/b><\/p>\n Konec je pravljice o samostojni Sloveniji kot oazi demokracije in blaginje. Imamo turbo oropano realnost, v kateri so izginile skorajda vse socialne in ekonomske pravice, manj\u0161ini (tistim, ki jih je sistem naredil za manj\u0161ine) pa je ve\u010dina odvzela pravice kar na referendumih. Zadnja sramota je Dru\u017einski zakonik. Enostavno re\u010deno: obstaja zgodovina te velike zgodbe o fa\u0161izaciji neoliberalne slovenske dr\u017eave, \u010de si sposodim ta zgodovinski pojem za opis procesov diskriminacije, rasizma, razla\u0161\u010danja. Prav refleksija te zgodovine mora biti vgrajena v osnovi sedanjih emancipacijskih zahtev. Ho\u010dem re\u010di: strinjam se, da te na\u0161e kriminalce-politike in ostalo kohorto zapremo v zapor in ne le da jih zamenjamo. A na\u0161e emancipacijske zahteve ne morejo biti zavite v retoriko nacionalne dr\u017eave in v njeno patriarhalno in rasisti\u010dno matrico. \u0160e posebej to sklicevanje na moralo nima nobenega smisla. Kapital nima morale, oblast nima morale, cerkev nima morale \u2013 vsem trem gre za oblast, deregulacijo, razla\u0161\u010danje in nenehno politiko diskriminacije. Nacionalna dr\u017eava je danes le neoliberalna, kapitalisti\u010dna, rasisti\u010dna struktura, ki nenehno diskriminira in marginalizira vse tiste, za katere meni, da so \u00bbdrugi\u00ab \u2013 kot so to izbrisani, migranti, LGBTQI populacija. Resnica pa je, da se ta produkcija drugega (rasizem) nikoli ne ustavi, in da ko ni ve\u010d \u00bbdrugih\u00ab, na vrsto pridejo \u00bbna\u0161i\u00ab. Prav to se dogaja zdaj: na vrsti ni samo delavska scena, na vrsto je pri\u0161el tudi srednji razred. Toda to se ni zgodilo \u010dez no\u010d, ta proces traja \u017ee dobrih dvajset let. Lahko ga opi\u0161em v urbanem slengu aktivisti\u010dne teorije: gre za proces, ki je spremenil nekdanji javni socialni sistem v zasebno neoliberalno retorto, ki rabi le \u0161e poceni prekarno delovno silo, tako poceni, da jo niti pla\u010dati ni treba ve\u010d. To je proces spremembe blaginje (welfare) le \u0161e v delovno silo (workfare), ki je vse bolj gola in bosa. Tako da je odgovor z na\u0161e strani jasen: boj (warfare)! Boj za pravice, enakost in druga\u010den socialni sistem, ampak tega ni brez refleksije zgodovine.<\/p>\n Islandci, ki so pred \u010dasom prav tako protestirali v t. i. kuhinjski revoluciji, pravijo, da moramo vztrajati. Ampak njihova politi\u010dna kultura (in tudi zgodovina) sta vendarle druga\u010dni od na\u0161e \u2026<\/b><\/p>\n Ne verjamem, da nam lahko zna\u010daj pri tem pomaga. Prej nam lahko pomaga analiza matric mo\u010di, ki nenehno reproducirajo sisteme diskriminacije, izkori\u0161\u010danja. \u010ce vemo, da je kr\u0161\u010dansko-heteronormativna logika v srcu zahodnega kapitalizma, ki se je reproduciral s pomo\u010djo brutalnega kolonializma in se potemtakem \u0161e globoko \u00bbzlizal\u00ab s fa\u0161izmom in nacizmom, potem ne presene\u010da, da so postopki nespo\u0161tovanja osnovnih \u010dlovekovih pravic, skorajda naturalizirani v nacionalnih identitetah. Pred kratkim so Francozi mno\u017ei\u010dno protestirali proti predsedniku Hollandu: \u00bbV Parizu ve\u010d sto tiso\u010d protestnikov proti istospolnim porokam\u00ab. \u010ceprav naj bi bila velika razlika med Francozi in Slovenci, Slovence naj bi namre\u010d domnevno desetletja kolonizirani, Francozi pa so, nasprotno, znani kot kolonizatorji, vidimo, da smo si \u0161e kako podobni, ko gre za teptanje osnovnih pravic. Ni \u010dudno, da so nas tako odprtih rok sprejeli v EU.<\/p>\n Ko sem bral pogovor z organizatorjem islandskih protestov, igralcem H\u00f6r\u00f0urjem Torfasonom, me je posebej vznemiril podatek iz njegove biografije: Torfason je namre\u010d gej, ki je prvi na Islandiji v sedemdesetih letih javno spregovoril o svoji spolni usmerjenosti in zahteval enake pravice za homoseksualce. Je zgolj naklju\u010dje, da je nekdo s tako izku\u0161njo organiziral revolucijo? Ho\u010dem re\u010di: je prav v marginaliziranih identitetah skrit potencial za dru\u017ebene spremembe \u2013 bolj kot v vseh drugih?<\/b><\/p>\n Strinjam se, da \u010de ima\u0161 v svoje \u017eivljenje vtkano izku\u0161njo diskriminacije, pa naj si v Gani ali v Franciji ali v Sloveniji, to lahko pomaga v procesu politi\u010dno prakti\u010dnega boja. \u010ceprav to ni garant (spomnimo se homokonzerv, kot bi rekla Nata\u0161a Velikonja), je to vendarle ena od mo\u017enosti oblikovanja in vztrajanja na emancipatori\u010dnem procesu (ki mu gre za enakost, \u010de je emancipatori\u010den), in ki ne bo klonil pod zahtevami nacionalnih interesov. \u010ceprav se moramo zavedati, da dana\u0161nji kapitalizem neguje (socialno) politiko, gre tej le za discipliniranje sub-alternih pozicij. Njena tendenca je revolucija, a le taka, kot jo je poimenoval Gramsci: pasivna revolucija, saj je politika neoliberalnega kapitalizma klientelisti\u010dna in korporativisti\u010dna.<\/p>\n Je torej Foucault imel prav, ko je malo pred svojo smrtjo trdil, da homoseksualnost ni \u00bboblika \u017eelje\u00ab, pa\u010d pa nekaj, kar si je \u00bbvredno \u017eeleti\u00ab? Hotel je re\u010di, da je prav v izku\u0161nji homoseksualnosti skrit potencial za mno\u017eenje razli\u010dnih na\u010dinov bivanja, za iskanje alternativnih mo\u017enosti \u017eivljenja \u2026<\/b><\/p>\n Odgovorila bom z zgodbo. Pred enim tednom sem na Dunaju gledala odli\u010den dokumentarni film Rose von Praunheima Trilogija o aidsu<\/i> iz leta 1990. To trilogijo je Praunheim naredil v devetdestih letih prej\u0161njega stoletja v New Yorku ter orisal samo-konstitituiranje gejevske NGO scene v boju prosti aidsu. Film poka\u017ee, da je veliko gejev umrlo prav zaradi povsem homofobne scene v ZDA, ki je omogo\u010dila, da so institucije in njeni predstavniki ve\u010d let zadr\u017eevali informacijo, da bi takoj\u0161nja uporaba kondomov re\u0161ila veliko gejev v prvem valu aids-morije. Film sem gledala v okviru razstavnega projekta z naslovom Aids kot oblika govermentalnosti.<\/i> Projekt sta organizirala umetnika Ivan Jurica in Miltiadis Gerothanasis, ki sta \u017eelela pokazati na te\u017eo te bolezni v novih oblikah regulacije in diskriminacije gejevske populacije \u2013 ta se je danes spremenila vzdol\u017e geopoliti\u010dne delitve sveta. Stanje glede aidsa v Evropi ali Afriki je danes, na primer, diametralno nasprotno. Ho\u010dem re\u010di, da se je prav znotraj homoseksualne scene same razvil celoten sistem boja proti tej bolezni za pravico ne le pre\u017eiveti, ampak tudi \u017eiveti svoje \u017eivljenje.<\/p>\n Vas potem presene\u010da dejstvo, da je dvajset, trideset let po Foucaultovem pri\u010dakovanju, da bo gejevska in lezbi\u010dna skupnost skreirala nove oblike skupnega bivanja in pobegnila patriarhalnim normam, ostala bolj ali manj samo \u0161e borba za vstop v institucijo, ki jo poznamo prav iz te kulture: v zakonsko zvezo?<\/b><\/p>\n Menim, da gre za razli\u010dne oblike boja in strate\u0161ke odlo\u010ditve. V lu\u010di enakosti, ki je za mene aksiom, v lu\u010di egalitarnosti, ne manj in ne ve\u010d, pa\u010d pa za vse enake mo\u017enosti in pravice (in potem \u0161ele skupaj ve\u010d), menim, da je treba v Sloveniji in posebej v nekdanji vzhodni Evropi zahtevati prav vse, kar je drugim tako reko\u010d \u00bbpodarjeno\u00ab, ker jih sistem vidi kot mesto lastne \u00bbnaravne\u00ab reprodukcije. To pa je reprodukcija patriarhalno-kr\u0161\u010danske-heteroseksualne matrice, ki je rasisti\u010dna matrica.<\/p>\n Kako ste spremljali razpravo o Dru\u017einskem zakoniku? Kaj po va\u0161em pomeni zavrnitev tega zakona za slovensko dru\u017ebo \u2013 in, nenazadnje, tudi \u0161ir\u0161e: za prostor postsocialisti\u010dnih dru\u017eb vzhodne Evrope?<\/b><\/p>\n Razprava o Dru\u017einskem zakoniku je bila katastrofalna, politi\u010dne igrice v ozadju zakonika pa ostudne. A zakonik prihaja na koncu zgodovine o tej dr\u017eavi, ki je ena od bolj homofobnih, rasisti\u010dnih, \u0161ovinisti\u010dnih zgodovin v Evropi. To, kar se je dogajalo v teh dvajsetih letih, ni samo razpad sistema, ampak \u2013 kar je \u0161e bolj grozljivo \u2013 oblikovanje povsem desnega populisti\u010dnega diskurza, pri \u010demer so mno\u017ei\u010dni mediji odigrali poglavitno vlogo. Sedaj se aktivi novinarjev zbujajo iz zimskega spanca in protestirajo, ko pa so imeli mo\u017enost, recimo, oblikovali javni diskurz, predstavljati emancipativno politiko, so povsem zatajili. Temu so roko podale tudi \u0161tevilne dr\u017eavne kulturne institucije in neoliberalna politika znanja v \u0161olstvu. O\u010ditno je namre\u010d, da je velika ve\u010dina mladih ali apoliti\u010dna ali homofobna. Slogan zadnje Parade ponosa \u00bbNaprej v srednji vek\u00ab je odli\u010dno povzel bistvo dogajanja okrog Dru\u017einskega zakonika.<\/p>\n \u010ce primerjate dru\u017ebo in \u010das, ko se je zgodil Dru\u017einski zakonik, z zgodnjimi osemdesetimi, ko ste delovali v novih dru\u017ebenih gibanjih, tudi v gejevskem gibanju \u2013 med drugim ste uredili drugo \u0161tevilko Viksa o homoseksualnosti in kulturi \u2013 in ste vpra\u0161anje homoseksualnosti \u0161ele odpirali v kulturnem in politi\u010dnem smislu: kako razli\u010dni sta bili ti dve dru\u017ebi? Vidite napredek \u2026 ali se stvari vrtijo v krogu?<\/b><\/p>\n V tistem \u010dasu so se zadeve za\u010dele in so imele glede na zgodovinski kontekst pot naprej. Danes se mi zdi, da se sploh ne vrtimo v krogu, ampak da se vrtimo nazaj, na delu je velika regresija. Vse bolj se ka\u017ee, da imamo dva procesa glede privatizacije zgodovine: eden je proces izni\u010denja, drugi pa praznjenja. Ta dva procesa nista enaka. Eden bri\u0161e zgodovino, drugi pa jo spreminja v neko vrsto prazne retorike emancipatorne politike.<\/p>\n V osemdesetih ste se za\u010deli ukvarjati z videom. Kaj vas je tako pritegnilo, da je video postal va\u0161 klju\u010dni medij umetni\u0161kega izra\u017eanja?<\/b><\/p>\n Ukvarjanje z videom je bilo v povezavi z neko mo\u017enostjo politizacije socialnega, in ne z neko prazno estetsko gesto umetnosti; javni prostor je namre\u010d pripadal politiki, a je bil ta v resnici povsem depolitiziran. V tem kontekstu se socialisti\u010dna kultura pojavi kot mo\u017enost politi\u010dno-teoreti\u010dne intervencije. Post-socializem je zares radikalno realiziral formulo, da je postmodernizem predvsem politika kot kulturna matrica. Paradoks je, da smo to matrico razvili v socializmu veliko bolj kot v kapitalizmu. Alterscena je torej odprla mo\u017enost mno\u017ei\u010dne kulture in prihod subkulturnih izrazov. Video, ki se je vezal na pop in rokenrol, je tako postal prav\u0161nji medij za nove zahteve, kajti prav tedaj se je praksa (umetni\u0161kega) videa razdelila na dvoje: na eni strani smo imeli visoko estetizirani, a povsem prazni modernizem, na drugi strani pa radikalni, trash postmodernizem. Ta slednji je bil kot subkulturni in trash predhodnik ne\u010desa, kar Giorgio Agamben danes imenuje profano. Razredni boj, kritika me\u0161\u010danske ideologije in profano so se lepo zdru\u017eili v najinih video delih; z Aino \u0160mid, s katero sva za\u010deli delati video leta 1982 in to \u0161e danes po\u010dneva, sva bili tedaj \u00bbmilitantni video delavki\u00ab, to pa je nekako tako kot \u00bbsex worker\u00ab (smeh).<\/p>\n Kaj je takrat pomenilo biti \u017eenska v video umetnosti?<\/b><\/p>\n Ker sem se skorajda \u00bbvse\u00ab nau\u010dila iz gejevske scene, v smislu pogleda na umetnost, identitetne prakse in politi\u010dne pozicije, se s tem vpra\u0161anjem nisem ukvarjala. Najin prvi coming out<\/i> v videu z Aino je bil namre\u010d politi\u010dna lezbi\u010dna pozicija ali, natan\u010dneje, preden sem se ukvarjala z \u017eenskostjo (\u010de sem se sploh kdajkoli), sem bila transvestit. In ker smo nenehno konstruirali na\u0161e like, je ta izhajal iz me\u0161anice filmskih pozicij pri Warholu in Praunheimu. Vse to sem pozneje definirala v povezavi na Beatrice Preciado kot neko situacijo, ki se je umestila med konceptom \u00bb\u017eenskosti\u00ab v gejevski sceni in konceptom \u00bbmo\u0161kosti\u00ab v queerovskem kontekstu.<\/p>\n Kak\u0161ne politi\u010dne potenciale je imela video umetnost ob svojem nastanku in kak\u0161ne ima danes, ko je mo\u017eno kratek film narediti s kamero na mobitelu?<\/b><\/p>\n Danes vsak lahko naredi video in to je odli\u010dno, \u0161e posebej, \u010de si na pravem mestu in si zmo\u017een, recimo, posneti neko situacijo nezasli\u0161anega obrata \u2013 od revolucionarne zahteve do brutalnega kr\u0161enja pravic \u2013 in to objavi\u0161. Video drugega vala, ki smo ga za\u010deli leta 1982, je bil video, ki mu je \u0161lo za subverzijo same prakse modernisti\u010dnega videa in njegovih premis. Vedno me je zanimala le politika umetnosti.<\/p>\n \u010ce se lahko \u0161e malo vra\u010dam v preteklost, potem naj omenim, da ste bili neko\u010d tudi \u010dlanica punk benda in to je bil verjetno va\u0161 vstop v alter kulturo. Je punk mrtev? (Vem, vem, punk\u2019s not dead \u2026 smeh.)<\/b><\/p>\n O, da, punk je bil zadnje veliko subkulturno gibanje, super pomembno, kratko, a udarno. Samo \u010de se spomnim pesmi \u00bbGod Save the Queen\u00ab in \u00bbHer fascist regime\u00ab angle\u0161ke skupine Sex Pistols \u2026 Leta 1977 je niso hoteli predvajati \u2026 recimo BBC. Bila sem \u010dlanica prvega \u017eenskega benda v ex-Jugi: Racija v kliniki Mercator, z Aino, Rotijo in drugimi smo pele in igrale. Punk je mrtev! A reperska scena \u017eivi, v ex-Jugi je nekaj odli\u010dnih primerov, recimo Edo Maajka.<\/p>\n Ko sva ravno pri alter kulturi: kar nekaj vidnih ustvarjalcev in ustvarjalk alter kulture je v osemdesetih pri\u0161lo s Hrva\u0161ke \u2013 predvsem iz Pulja in z Reke \u2013 na \u0161tudij v Ljubljano: Aldo in Dario iz Borghesie, pa Neven Korda in nenazadnje vi \u2026 in vsi ste v Ljubljani postali klju\u010dni element te scene. Kaj je bilo v Ljubljani osemdesetih tako privla\u010dnega? So to isti razlogi, zaradi katerih so se tu razvila nova dru\u017ebena gibanja in se je tu, nenazadnje, zgodil prvi coming out<\/i> lgbt-skupnosti v vzhodni Evropi?<\/b><\/p>\n V Ljubljani ni bilo ni\u010d privla\u010dnega. Sem sem pri\u0161la prav zato, ker nisem poznala nikogar, ni\u010d nisem vedela o Sloveniji, in prav tako nisem razumela niti ene slovenske besede. Kot italijanska manj\u0161ina smo tudi na Hrva\u0161kem uporabljali le italijan\u0161\u010dino in pika. Le zaradi \u0161ole se potem nau\u010di\u0161 ostalih jezikov in teh je bilo kar nekaj. Zakaj sem pri\u0161la v Ljubljano? \u017delela sem se izviti iz zatohle doma\u010dnosti mesta, v katerem sem \u017eivela, in, kot so peli re\u0161ki punkerji, je to veljalo bolj ali manj za vsa mesta v ex-Jugi, morda za Reko malo bolj (smeh): prljavi grad!<\/i> V Ljubljani sem takoj padla v sceno, vpisala FSPN (danes FDV), sledila je zasedba Erjav\u010deve in potem galerija \u0160KUC, ostalo pa se danes sli\u0161i le kot pravljica za lahko no\u010d. Ali, kot je to odli\u010dno opisala Nata\u0161a Suki\u010d v filmu Razmerja<\/i>: \u00bbNaenkrat si kot na drugem planetu\u00ab.<\/p>\n Ob 25. letnici lezbi\u010dne sekcije \u0160kuc LL ste skupaj z Aino \u0160mid in Zvonko Sim\u010di\u010d posneli dokumentarni film Razmerja<\/i>, ki zgodovinsko orisuje nastanek lezbi\u010dnega gibanja v Sloveniji in nato tudi \u0161ir\u0161e. Ste imeli pred za\u010detkom pripravljanja dokumentarnega filma kak\u0161ne pomisleke, da je tak\u0161no zgodovino te\u017eko zabele\u017eiti, ker imajo razli\u010dni akterji in akterke najverjetneje razli\u010dna razumevanja zgodovine tovrstnega aktivizma in razli\u010dne ideje. Komu in na kak\u0161en na\u010din pripisati \u00bbzasluge za narod\u00ab?<\/b><\/p>\n Takole bom rekla: \u017ee dolgo \u010dasa sem premi\u0161ljevala, da bi naredila \u010disto politi\u010den film o tem, kar se je dogajalo teh zadnjih 30 let. A politi\u010den film lahko naredi\u0161 le, \u010de se vpra\u0161a\u0161 o politi\u010dnem subjektu: kdo je tisti ali tiste, ki so v nekem prostoru izpisale potek boja za emancipacijo? Odgovor je enostaven: lezbi\u010dna scena v figuri jedra sekcije LL. Obletnica je omogo\u010dila prav to, da zadeve zakoli\u010dim v tej perspektivi in da se lotim dela.<\/p>\n Kako ste se lotili dela \u2013 kot razumem brez finan\u010dne podpore? Koliko je v televizijskih in drugih arhivih sploh ohranjenega video gradiva o za\u010detkih gibanja iz osemdesetih?<\/b><\/p>\n Ni \u0161lo za neko univerzalizacijo, pa\u010d pa natan\u010dno trasiranje procesa nenehnega razla\u0161\u010danja in z druge strani mo\u010di odpora in upora. Od arhivov sem uporabila to, kar sem naredila kot VHS videoprojekt \u00bbZgodovina Galerije \u0160kuc\u00ab v obdobju 1980\u201388. V filmu nam je \u0161lo v prvi vrsti tako reko\u010d za oblikovanje novega arhiva, za na novo nastali govore\u010di arhivski material.<\/p>\n Meni osebno je bil seveda najbolj zanimiv prvi del filma, ki prikazuje tisti del zgodovine, katerega del sam nisem bil \u2026 Vendar pa ste v drugi polovici filma fokus obrnili stran od linearnega prikaza zgodovine \u0160kuc LL. Posegli ste \u0161e v druge republike nekdanje Jugoslavije, prikazali posnetke z zadnje Parade ponosa v Ljubljani in podobno. Zakaj?<\/b><\/p>\n \u010ce ho\u010de\u0161 imeti v filmu procese fa\u0161izacije, matrico oblasti in nasilja, ki sloni na perverzni relaciji med oblastjo in kapitalom, kr\u0161\u010danstvom in heteroseksualnostjo, ni bolj\u0161ega \u00bbmerila\u00ab kot so parade ponosa. Koncentracija nasilja, sovra\u0161tva ali zapustitve s strani institucij in aparatov dr\u017eave je tako grozljivo \u00bbpopolna\u00ab, da me je vsaki\u010d, ko gledam film, sram, da \u017eivim v taki dr\u017eavi. Po drugi strani pa je to na\u0161 prvi film v nekdanji Jugoslaviji o lezbi\u010dni sceni, zato smo hotele, da bi vseboval vsa ta prelomna temna mesta.<\/p>\n Kaj vas je ob pripravi tega filma fasciniralo \u2013 v negativnem ali pozitivnem smislu \u2013 v smislu gradiva, ki ste ga iskali ali na novo posneli?<\/b><\/p>\n Fascinirala me je artikuliranost vseh teh pozicij. Ve\u0161, da je ta artikuliranost \u0161e kako prisotna, ker jo bere\u0161 in ji sledi\u0161, a vendarle vsako akterko postavi\u0161 pred kamero z najbolj \u0161irokim spektrom vpra\u0161anj, ki so bila za vsako skrbno pripravljena, in si znova fasciniran, ko vidi\u0161, kaj je to politi\u010dna artikulacija, ki se nenekno kontekstualizira, kaj je to lezbi\u010dna \u017eelja v svoji politi\u010dni \u0161irini. Vedno me fascinira rekonstrukcija lastne zgodovine in zgodovine gibanja tako reko\u010d v \u017eivo, v kamero, v obraz gledalca.<\/p>\n Na tiskovni konferenci ob 25. letnici \u0160kuc LL ste dejali, da ste za dokumentaren film posneli veliko novega gradiva \u2013 predvsem intervjuje z akterkami gibanja \u2013 in da bi si ti posnetki v celoti zaslu\u017eili tudi kak\u0161en prikaz v javnosti. Lahko ra\u010dunamo na to?<\/b><\/p>\n Da, obstaja 15 ur materiala. Gre za intervjuje po to\u010dno dolo\u010denih vpra\u0161anjih, ki so shranjeni kot velik arhiv, ki \u010daka na predstavitev v tej svoji needitirani obliki, ker so bili pogovori tudi tako zastavljeni in vodeni, vsak v kosu.<\/p>\n Je dokumentaren film \u017ee na poti po razli\u010dnih festivalih? Kak\u0161ni so odzivi?<\/b><\/p>\n Na vzhodu, v nekdanji vzhodni Evropi (Pan\u010devo, Novi Sad, Skopje, Sofija) so odzivi odli\u010dni, film se trenutno predvaja na Dunaju, ima tri ponovitve in so ga sprejeli dobro. Ogromno je komentarjev na film, \u010disto zadnji je ta, da zelo dobro funkcionira v povezavi z \u017ee omenjenim filmom o aidsu R. V. Praunheima. Film je namre\u010d vklju\u010den v razstavo o aidsu na Dunaju, o \u010demer sem govorila \u017ee prej. Menim pa, da je za zahod film vendarle preve\u010d politi\u010den. Morda bo usoda na\u0161ega filma podobna ameri\u0161kemu filmu Rojena v plamenih Lizzie Borden iz leta 1983. Dolgo niso vedeli, kaj bi z njim po\u010deli, ker je predstavljal intervencijo radikalne \u010drnske lezbi\u010dne scene v rasno in klasno razklani Ameriki.<\/p>\n Je bila ta celotna zgodba priprave dokumentarnega filma, proslavljanje 25-letnice gibanja itd. inspiracija \u0161e za kak\u0161en va\u0161 prihodnji projekt? \u010cemu se posve\u010date zdaj?<\/b><\/p>\n Zdaj bolj ali manj sku\u0161amo dobiti kakr\u0161enkoli denar za Zvonko in Aino, jaz imam slu\u017ebo. Onidve sta umetnici s statusom. \u017delela bi narediti film, s katerim bi analizirala zdaj\u0161nji razkroj slovenske kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, fiasko mno\u017ei\u010dnih medijev, fiasko nacionalne dr\u017eave, in strukturalni rasizem. V takem kontekstu je \u00bbdoma\u00ab LGBTQI scena.<\/p>\n