{"id":283,"date":"2013-03-15T12:11:50","date_gmt":"2013-03-15T12:11:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.damne.net\/?p=283"},"modified":"2026-01-19T23:28:50","modified_gmt":"2026-01-19T23:28:50","slug":"jezik-za-zobmi-jezik-z-jezikom-miniranje-binarne-matrice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.damne.net\/?p=283","title":{"rendered":"Jezik za zobmi, jezik z jezikom; miniranje binarne matrice!"},"content":{"rendered":"

\u201c<\/em>Nisem \u017eenska in nisem mo\u0161ki. Rada bi, da Evropska skupnost odstrani znak \u201c\u017d\u201d na moji osebni izkaznici. Mislim, da je to oznaka diskriminacije in vsi bi morali poslati zahtevo Evropski skupnosti: \u201dJaz no\u010dem biti identificiran\/a na podlagi mojih genitalij!\u201d (Beatriz Preciado, v video posnetku debate z naslovom “Povratek Lutk” \u2013 lahko si ga ogledate spodaj na koncu \u010dlanka<\/i> )<\/em><\/p>\n

Ta uvodni citat je izvzet iz videoposnetka debate z naslovom \u201cIl ritorno delle bambole\u201d (Povratek lutk), ki je potekala jeseni 2011 v Teatro Comunale v Ferrari (Italija) med\u00a0Michelo Marzano, italijansko filozofinjo, pisateljico in avtorico knjige \u201cVolevo essere una farfalla\u201d (\u017delela sem biti metulj),\u00a0Beatriz Preciado, \u0161pansko filozofinjo, pisateljico in avtorico knjige \u201cPornotopia\u201d (Pornotopija) in\u00a0Natasho Walters, angle\u0161ko pisateljico in avtorico knjige \u201cLiving dolls, return of sexism\u201d (\u017dive lutke, povratek seksizma), da bi se dotaknilx vpra\u0161anja dekonstrukcije binarnega sistema mo\u0161ki\/\u017eenska. Kak\u0161no vlogo ima pri tem jezik kot medij izra\u017eanja? Kako se danes oblikuje razmerje med telesom, jezikom, subjektiviteto in politiko? In kako se kljub identitetni nedefiniranosti lahko konstituiramo kot politi\u010dni subjekt?<\/p>\n

\u010ceprav smo \u017ee v 80-ih in 90-ih letih prej\u0161njega stoletja pri\u0161li do spoznanja, da biolo\u0161ki in dru\u017ebeni spol nista neko naravno stanje, ampak reprezentacija posameznika v smislu partikularnega dru\u017ebenega razmerja, ki se osnuje na podlagi rigidne konceptualne opozicije dveh komplementarnih in hkrati izklju\u010dujo\u010dih kategorij, v kateri smo vpisani vsi ljudje, ta sistem \u0161e vedno ostaja kot \u010dvrst in stabilen okvir, ki se upira spremembam in transformacijam. \u0160e ve\u010d, zadnje \u010dase smo znova pri\u010da povratku naturalizacije in se \u0161e naprej vrtimo v politi\u010dnem binarnem re\u017eimu spola; \u017eenska (\u017eenskost), mo\u0161ki (mo\u0161kost). Predvsem biolo\u0161ki spol, kot pravi Beatriz Preciado, vztraja kot zadnji ostanek narave, tudi po tem ko je tehnologija opravila svojo nalogo konstrukcije telesa.<\/p>\n

Leta 1947 se v okviru raziskav in eksperimentov, ki so jih delali ameri\u0161ki znanstveniki, da bi omogo\u010dili tehni\u010dno rekonstrukcijo interseksualnih otrok, pojavi pojem \u201cdru\u017ebeni spol\u201d (gender). Seksolog\u00a0John Money, ki prvi uporabi termin \u201cdru\u017ebeni spol\u201d, predpostavi, da lahko vplivamo na konfiguracijo spola nekega subjekta prek razli\u010dnih intervencij, kot so kirur\u0161ke operacije, hormonske in psiholo\u0161ke terapije. S pojmom \u201cdru\u017ebeni spol\u201d nam medicinski diskurz razkrije arbitrarne osnove biolo\u0161kega spola, njegov konstruktivisti\u010den zna\u010daj in tako hkrati odpre pot k novim oblikam odpora in politi\u010dne akcije.<\/p>\n

Kot izpostavi Beatriz Preciado, pojem \u201cdru\u017ebeni spol\u201d malo za tem prevzame feminizem, vendar s tem ko re\u0161i metafiziko binarizma (biolo\u0161ki spol, dru\u017ebeni spol), ki je bila v tem trenutku v krizi, zaide v slepo ulico moderne predpostavke, da je telo dana biolo\u0161ka materija \u2013 genetski kod, spolni organi, reproduktivne funkcije\u00a0\u2013\u00a0to\u010dka, na kateri se stikata feministi\u010dni poziciji, esencializem in konstruktivizem. \u010ce je bil do tega trenutka biolo\u0161ki spol naraven, definitiven, neprenosljiv, se zdaj pojavi dru\u017ebeni spol kot sinteti\u010den, voljen, spremenljiv, transferibilen, posnemajo\u010d, tehni\u010dno produciran in reproduciran. Preciado nam s tem da vedeti, da razumevanje biolo\u0161kega in dru\u017ebenega spola v smislu tehnolo\u0161ke intervencije (tehnologij spola) razre\u0161i kontradikcijo, v katero sta bila vpeta esencializem in konstruktivizem. Tako zdaj lahko nadomestimo biolo\u0161ki in dru\u017ebeni spol z besedo \u201ctehnospol\u201d, ker ni ve\u010d mogo\u010de izolirati teles od dru\u017ebenih sil konstrukcije spolne razlike. Lahko trdimo, da je nemogo\u010de dolo\u010diti, kje je meja med naravnimi telesi in kje za\u010detek intervencije artificielnih tehnologij kot so kiber vlo\u017eki, elektronske proteze, hormoni, tablete, transplantacije organov \u2026 Nova biotehnologija deluje simultano na telesa in dru\u017ebene strukture, prek katerih regulira in kontrolira kulturno raznolikost. To novo fazo sodobnih dru\u017eb, katerih cilj je produkcija in kontrola samega \u017eivljenja, je\u00a0Michel Foucault\u00a0v svojem zadnjem obdobju poimenoval biopolitika. Lahko ji re\u010demo tudi dru\u017eba kontrole (Deleuze in Guattari) ali farmakopornografska dru\u017eba (Preciado).<\/p>\n

V 90-ih letih prej\u0161njega stoletja se pojavi nova razlika med mo\u0161kimi in \u017eenskami \u201cbio\u201d, torej tistimi, ki ohranjajo spol, ki jim je bil \u201cdolo\u010den\u201d v trenutku rojstva, in po drugi strani mo\u0161kimi in \u017eenskami \u201ctrans ali tehno\u201d, kamor se vpisujejo tisti, ki ho\u010dejo spremeniti spol s tehni\u010dnimi, prosteti\u010dnimi, performativnimi in legalnimi postopki. Kljub tej razliki sta oba statuta spola (bio in trans) zdaj tehnolo\u0161ko producirana, saj oba zavisita od metod vizualnega prepoznanja, performativne produkcije nadzora in skupne morfolo\u0161ke kontrole. Razlika med enimi in drugimi, kot pravi Preciado, je odvisna od odpora do norme, od zavesti in stopnje spoznanja, da so v osnovi produkcije mo\u0161kosti in \u017eenskosti tehno-dru\u017ebeni procesi prepoznanja v javnem prostoru.<\/p>\n

Tako je danes mogo\u010de razumeti biolo\u0161ki spol, dru\u017ebeni spol in spolnost kot diskurzivne konstrukcije, ki jim lahko damo nove pomene prek jezikovno-performativnih praks (\u201cdrag king\u201d, \u201cdrag queen\u201d, \u201ccross-dressing\u201d, hormonska eksperimentacija \u2026) ali direktno s pomo\u010djo kirurgije. Postalo je jasno, da mo\u0161ki in \u017eenska obstajata kot dru\u017ebena norma, ki se ohranja s pomo\u010djo tehnologij nadzora telesa; farmakolo\u0161kih in avdiovizualnih tehnik, ki nenehno ukrivljajo realnost, ki nas obdaja. Preciado to psihopoliti\u010dno tehnologijo oblikovanja subjektivitete s spolno in seksualno identiteto, ki je fiksna (sem mo\u0161ki, sem \u017eenska, sem heteroseksualec, sem homoseksualec \u2026) poimenuje \u201cprogramacija spola\u201d. Sedanji obstoj mo\u017enosti za druga\u010dno konstrukcijo spola in spolnosti na robovih hegemonskih diskurzov heteronormativnega re\u017eima nam prek de-aktivacije te \u201cprogramacije spola\u201d, dez-identifikacije in de-naturalizacije, dopu\u0161\u010da zavzeti ekscentri\u010dno pozicijo v odnosu na binarni sistem, v katerega smo vpeti.<\/p>\n

\u010ce nismo \u017eenske in nismo mo\u0161ki, kako potem razumemo na\u0161 obstoj v jeziku? Kak\u0161na je zveza med binarnim sistemom spola (mo\u0161ki\/\u017eenska) in jezikom? Ali jezik kodira razmerja mo\u010di in na kak\u0161en na\u010din? \u010ceprav nam jezik dopu\u0161\u010da neomejeno ustvarjalno svobodo, smo hkrati zaprti v jezikovno strukturo, ki od nas najprej zahteva, da imamo spol (biolo\u0161ki in dru\u017ebeni), in nas posledi\u010dno omejuje na dve obstoje\u010di kategoriji, mo\u0161ki ali \u017eenski spol. Spol v jeziku torej sili vsakega posameznika, da ozna\u010di v svojem govoru, kateri spolni kategoriji pripada, na enak na\u010din, kot to storimo z vpisom v mati\u010dni register; zdaj z izjemo Avstralije, ki bo tistim, ki bodo predlo\u017eili zdravni\u0161ki certifikat, da so interspolne osebe, izdala potni list z oznako \u201cX\u201d, kar jih bo opredelilo kot \u201cnedefinirane, nespeficirane ali intersspolne\u201d.<\/p>\n

Ko izpolnjujemo nek formular, ve\u010dina od nas verjetno ozna\u010di okence \u201c\u017d\u201d in ne \u201cM\u201d ter tako vedno znova potrdi vpis v dru\u017ebena razmerja spola kot \u017eenska. To ne pomeni samo, da nas tako drugi razumejo kot \u017eenske, ampak da se me same reprezentiramo kot \u017eenske. \u201cMedtem ko smo mislile, da smo bile me tiste, ki smo ozna\u010dile okence z “\u017d\u201d, pravi Teresa de Lauretis, \u201cje nasprotno prav ta \u201c\u017d\u201d bil tisti, ki nas je ozna\u010dil.\u201d[1]\u00a0<\/sup> Ali bomo lahko v prihodnje lahko rekli; \u201cmedtem ko smo mislili, da bomo mi tisti, ki bomo ozna\u010dili na\u0161o spolno identiteto v osebnih dokumentih z \u201cX\u201d, bo nasprotno prav ta \u201cX\u201d tisti, ki nas bo ozna\u010dil?\u201d<\/p>\n

Ali oznaka, da smo biolo\u0161ko \u017eenske pogojuje na\u0161o jezikovno izrazno obliko? Zakaj? Ali oznaka, da smo biolo\u0161ko mo\u0161ki, pogojuje na\u0161o jezikovno izrazno obliko? Zakaj? In \u010de na\u0161 biolo\u0161ki spol ni niti \u017eenski niti mo\u0161ki, kateri jezik nam je na razpolago, da se izrazimo zunaj binarne, spolno pogojene, jezikovne matrice? In \u010de na\u0161 dru\u017ebeni spol ni niti mo\u0161ki niti \u017eenski, kako naj uporabljamo osebne zaimke, sklanjamo samostalnike in spregamo glagole, da nas ti ne bi spolno definirali v okviru dveh obstoje\u010dih opcij?<\/p>\n

Pravica uporabe jezika, kot pravi\u00a0Monique Wittig, torej ne pripada svobodni odlo\u010ditvi, ampak obvezi vpisa v binarni heteronormativni sistem. Gre za politi\u010dne kategorije osnovane v heteronormativni dru\u017ebi, ki ima, kot je trdila Wittig, svoje inkvizitorje, skupek zakonov, sodi\u0161\u010da, teror in oblike mutilacij delov telesa, da bi lahko izvajali nadzor nad na\u0161im obstojem. Nikomur ni dovoljeno biti subjekt brez spola, in medtem ko mo\u0161ki spol \u0161e vedno pomeni univerzalno, ki si ga je prilastil, smo vsi ostali od rojstva omejeni na partikularno. Nova imena se vpi\u0161ejo v \u017ee obstoje\u010di sistem in se zave\u017eejo njegovim osnovnim na\u010delom, \u010deprav je danes ve\u010d kot razvidno, da gre za neusklajene kategorije. S premikom iz binarne spolne matrice vidimo, kako je tudi jezik tisti, ki nam nasilno daje obliko in deluje na realno. \u010ce jezik lahko ohrani telo, lahko tudi ogrozi njegov obstoj.<\/p>\n

Zatiranje je tisto, ki ustvarja spol, in ne obratno, kar bi pomenilo, da je spol tisti, ki ustvarja zatiranje, in se torej vzrok in izvor ene izmed temeljnih vrst zatiranja nahaja tudi v samem spolu, v neki \u201cnaravni\u201d delitvi na mo\u0161ki in \u017eenski spol, ki naj pre-eksistirata dru\u017ebi. Zato je treba razveljaviti kategorije biolo\u0161kega spola v politiki in filozofiji, razveljaviti dru\u017ebeni spol v jeziku oziroma modificirati njegovo uporabo, je pisala Monique Wittig, ki je s svojim delom (L\u2019opoponax (1964), Les Gu\u00e9rill\u00e8res (1969), Le Corps lesbien (1973)) posku\u0161ala pretvoriti jezik “manj\u0161ine” (\u017eenske, lezbijke), ki je bila potisnjena v pod\u010dlove\u0161ko kategorijo, iz partikularnega v univerzalno prek uporabe nedolo\u010dnika, mno\u017eine (v franco\u0161\u010dini \u201con\u201d, \u201celles\u201d) in transformacije osebnih zaimkov (j\/e). Kot nam je pokazala, se okrog dimenzije spolno dolo\u010dene osebe v jeziku organizirajo vse ostale dimenzije in v trenutku, ko se ta subvertira, ni\u010d ve\u010d ne ostane nedotaknjeno. Besede se v svojem redu in medsebojnih razmerjih premaknejo in aktivirajo celotno jezikovno konstelacijo, ki se zdaj guba in preusmerja v \u0161tevilne smeri. Strukturalna sprememba v jeziku omogo\u010di, da imajo druga\u010den aspekt, njihov zvok in barva sta se spremenili.<\/p>\n

Ker smo kot subjekt konstituirani in interpelirani v jeziku prek selektivnega procesa, ki regulira prepoznavno in neprepoznavno subjektiviteto, kot argumentira\u00a0Judith Butler, jezik torej pogojuje dru\u017ebena razmerja, predstavlja omejitev in hkrati mo\u017enost. Ko je\u00a0Franz Fanon\u00a0napisal, da \u201c\u010drnc ni mo\u0161ki\u201d, je \u0161lo za kritiko humanizma, s katero je pokazal, da je sodobna artikulacija \u010dlove\u0161kega popolnoma racializirana (utemeljena na rasnem razlikovanju) in da noben temnopolti mo\u0161ki ne more biti kvalificiran kot \u010dlovek. S to uporabo besed je formuliral kritiko mo\u0161kosti, ker ta stavek vklju\u010duje, da je temnopolti mo\u0161ki feminiziran, kot pravi Butler, in hkrati pokazal, da je mo\u0161kost rasni privilegij vezan na pojem \u010dlove\u0161kega. Tako se diskriminacija ne artikulira samo v spolnih terminih, kot je pisala\u00a0Barbara Smith, ampak tudi rasnih. Temnopolte \u017eenske so izpostavljene seksizmu in rasizmu ter do\u017eivljajo rasizem ne kot temnopolte, ampak kot temnopolte \u017eenske. V tem smislu so bili postavljeni pod vpra\u0161aj rasisti\u010dni okviri, v katerih se je prek intenzivnega izklju\u010devanja vseh “manj\u0161inskih” skupin artikulirala kategorija \u010dlove\u0161kega. Reartikulacija kategorije \u010dlove\u0161kega se torej za\u010dne to\u010dno v trenutku, v katerem izklju\u010deni govorijo prav tej kategoriji in iz te kategorije. Butler se vpra\u0161a: \u201c\u010ce Fanon napi\u0161e, da \u201c\u010drnc ni mo\u0161ki\u201d, kdo pi\u0161e, ko pi\u0161e Fanon?\u201d In nadaljuje: \u201c\u010ce lahko vpra\u0161amo \u2018kdo\u2019, pomeni, da je \u010dlove\u0161ko prekora\u010dilo kategori\u010dno definicijo in da v tej izjavi in prek nje odpira druga\u010dno prihodnost.”[2]
\n<\/sup><\/p>\n

Torej \u010de obstajajo pravila prepoznavnosti, po katerih se konstituira \u201c\u010dlove\u0161ko\u201d, potem so ta pravila kode delovanja mo\u010di in lahko predpostavimo, da boj za prihodnost \u201c\u010dlove\u0161kega\u201d deluje v teh pravilih in prek njih. Razmerja mo\u010di se oblikujejo v jeziku v restriktivni obliki kot nekaj, kar posku\u0161a prepre\u010diti dolo\u010deno artikulacijo, vendar se ta kljub temu premika naprej. To dvojno gibanje na ravni izjave, podobe in akcije, pravi Butler, se artikulira kot boj z normo. Tisti, ki smo razumljeni kot neprepoznavni ali “neobstoje\u010di”, govorimo v terminih \u010dlove\u0161kega in na ta na\u010din odpiramo nov prostor, ki \u0161e ni popolnoma zamejen z obstoje\u010dimi razmerji mo\u010di. Jezikovna resignifikacija tako omogo\u010da odpreti nove kontekste, in govoriti na na\u010din, ki \u0161e vedno ni legitimiran, in postane boj za nove in bodo\u010de oblike legitimacije, da bi vsem zagotovili enakovreden prostor. Ampak \u010de isto\u010dasno ne delamo na podro\u010dju filozofije, politike in ekonomije, je argumentirala Wittig, niti jezika ni mogo\u010de spremeniti, ker kot smo v njem ozna\u010deni z dru\u017ebenim spolom, smo v dru\u017ebi ozna\u010deni z biolo\u0161kim spolom. \u010ce je na\u0161 obstoj pogojen z jezikom, ali si lahko predstavljamo subjekt na robovih jezikovne legitimitete?<\/p>\n

Simone de Beauvoire\u00a0je v svoji knjigi \u201cDrugi spol\u201d (Le Deuxi\u00e8me Sexe) \u017ee leta 1949 izjavila \u201cNe rodimo se \u017eenske, to postanemo\u201d in s tem pokazala na dru\u017ebeno konstrukcijo spolne razlike, katere produkt je \u017eenska. Monique Wittig je pisala, da se moramo vpra\u0161ati o samem pomenu besede feminizem, ki vklju\u010duje besedo \u201cfemina\u201d (\u017eenska) in pomeni nekoga, ki se bori za pravice \u017eensk. Opozarjala je, da moramo pazljivo lo\u010diti med \u201c\u017eensko\u201d kot mitom in \u201c\u017eenskami\u201d kot razredom\u201d. \u201cZato ker \u201c\u017eenska\u201d za nas ne obstaja, je samo imaginarna formacija, medtem ko so \u201c\u017eenske\u201d produkt dru\u017ebenega razmerja.\u201d[3] Izjava Wittigove, da \u201cLezbijke niso \u017eenske\u201d, je kot radikalna emancipacijska strategija odprla nove mo\u017enosti za politi\u010dno akcijo. Trdila je, da samo odprava vseh obstoje\u010dih kategorij lahko pripelje do resni\u010dne spremembe, torej ne gre za to, da kategorijo \u201c\u017eenska\u201d nadomestimo s kategorijo \u201clezbijka\u201d, temve\u010d da jo uporabimo kot strate\u0161ko pozicijo, da bi odpravili heteroseksualni re\u017eim. Lezbijka, kot jo je definirala Wittig, je onkraj kategorij spola (mo\u0161ki-\u017eenska), ker ni niti ekonomsko, niti politi\u010dno, niti ideolo\u0161ko \u017eenska. \u201cNe samo da nismo \u017eenske\u201d, pravi Marie H\u00e9l\u00e8ne Bourcier, \u201cto nam niti ni treba postati.”[4]<\/p>\n

V slovenskem prostoru, kot je izjavila\u00a0Marina Gr\u017eini\u0107\u00a0v oddaji Lezbomanija (september 2011), ki jo vodi Nata\u0161a Suki\u010d na Radiu \u0160tudent v Ljubljani, lahko re\u010demo, da \u201cpreden smo bile feministke, smo bile lezbijke\u201d. Pri nas je \u0161lo za redefinicijo samega mesta boja za odpravo diskriminacije, je nadaljevala Gr\u017eini\u0107, in s tem tudi za redefinicijo politi\u010dnega subjekta in njegove zgodovine, ki postane strate\u0161ko oro\u017eje v konkretnem dru\u017ebenem prostoru. S tem je pokazala na nujnost nenehnega vztrajanja pri reartikulaciji politi\u010dnega subjekta feministi\u010dnega gibanja, ki je bil v za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja na Slovenskem izra\u017een najprej kot politi\u010dna lezbi\u010dna dr\u017ea. Lezbijke, ki so zavzele to pozicijo skozi jezik in performativnost, in jo izoblikovale v povezavi z gejevsko in punkovsko sceno ter transseksualnimi in teoreti\u010dnimi politi\u010dnimi pozicijami, so tako \u017ee takrat, torej \u017ee v socializmu, kot pravi Gr\u017eini\u0107, zastavile zahteve za politi\u010dno emancipacijo zgodovine, politike in spola. Nekaj desetletij pozneje najpomembnej\u0161e analize kapitalisti\u010dne Slovenije in EU \u0161e naprej prihajajo iz lezbi\u010dne radikalne centrale LL sekcije \u0160kuc (v tekstih, knjigah, nastopih itd.\u00a0Tatjane Greif,\u00a0Nata\u0161e Suki\u010d,\u00a0Suzane Tratnik,\u00a0Nata\u0161e Velikonja,\u00a0Ur\u0161ke Sterle,\u00a0Kristine Ho\u010devar,\u00a0Petre Hrovatin\u00a0in drugih).<\/p>\n

Dezidentifikacija z \u017eensko, njena decentralizacija in dekonstrukcija \u017eenske kot subjekt zgodovinskega feministi\u010dnega boja, in kasneje tudi dekonstruktivna analiza mo\u0161kosti in mo\u0161kega spola (\u201cNe rodimo se mo\u0161ki, to postanemo\u201d, \u201cGeji niso mo\u0161ki\u201d), proces, ki ga je spro\u017eilo dejstvo, da so lezbijke, geji, transspolni, interspolni transeksualci, temnopolte \u017eenske, \u201cchicanas\u201d (mehi\u0161ke Ameri\u010danke)\u2026 zavzeli mesto subjekta na ravni izjave, nas je pripeljalo do pojava identitet, ki niso fiksne, temve\u010d spreminjajo\u010de in v nenehnem procesu postajanja. \u010ce to dr\u017ei na jezikovno-performativni ravni, kot pravi Gr\u017eini\u0107, problem ostaja, da je v jeziku mo\u017eno in potrebno pre\u010dkati svetove, a je produkcijski na\u010din kapitalizma s svojo logiko kooptacije, diskriminacije in eksplotacije (logiko biopoliti\u010dne pravne regulacije) na delu vsako stotinko sekunde.<\/p>\n

Danes smo ujeti v novo fazo kapitalizma, ki ji pravimo postpoliti\u010dna; v njej je politika, kot pi\u0161e\u00a0Lopez Petit, dobila najbolj arhai\u010dne oblike; izklju\u010devanje (dru\u017ebena smrt), izsiljevanje in ropanje (ekonomska kriza in protikrizni ukrepi) ter vojna; \u2013 ali farmakopornografska, kot jo poimenuje\u00a0Preciado, referirajo\u010d se na procese biomolekularne (farmako) in semio-tehni\u010dne (porno) nadvlade subjektivitete. Akumulacijo prek razlastitve, de-kompozicijo dru\u017ebe, de-valorizacijo (ne \u0161e popolno) dr\u017eavnih institucij, eksplozijo neenakosti, prekernosti \u2026 hkrati spremlja artikulacija novih oblik nadzora subjektivitete s pomo\u010djo tehni\u010dnih, biomolekularnih in medijskih platform v \u201cnekdanjem\u201d prvem kapitalisti\u010dnem svetu in posledi\u010dno, prek novih oblik kolonizacije, v vseh ostalih svetovih. Na delu je tehno-dru\u017ebeni-ekonomski megasistem, ki neustavljivo te\u017ei k neskon\u010dni akumulaciji kapitala, kontroli subjektivitete, nevtralizira in absorbira kakr\u0161enkoli subverziven potencial politi\u010dne akcije in v kon\u010dni depolitizira vsako politi\u010dno intervencijo. Prav ta biopoliti\u010dni ekonomski obrat ter identifikacija kapitalizma z realnostjo pomeni, da je samo \u017eivljenje postalo polje politi\u010dnega boja.<\/p>\n

Rekonfiguracija feminizma skozi konfrontacije s postkolonialnim mi\u0161ljenjem, temnopolnim in lezbi\u010dnim feminizmom, kot tudi teorijo in aktivizmom queer\u00a0\u2013\u00a0ki je danes izpostavljena pospe\u0161enemu procesu merkantilizacije in rekodifikacije s strani dominantnih diskurzov ter tako izgublja svoj politi\u010dni potencial\u00a0\u2013 nas je tako v sedanji fazi pripeljala do transfeminizma, ki nas v mejah politi\u010dnega sili v eksperimentiranje z multipliciteto. Transfemininizem, v smislu pluralitete feminizmov in kot politi\u010dna filozofija multiplicitete, se pojavi po kritiki queer in se \u0161iri,\u00a0 prek krhkih pa vendar raz\u0161irjenih mre\u017e, prek strate\u0161kih alians in sinteti\u010dnih vezi ter po enakih kanalih, po katerih kro\u017ei globalni kapital.<\/p>\n

Tako danes govorimo o ekscentri\u010dnih (Teresa de Lauretis), nomadskih (Rosi Bradiotti), fragmentiranih subjektih (Gayatri Spivak), hibridih, kiborgih (Dona Haraway), ne-naravnih, neontolo\u0161kih, postnacionalnih, postspolnih in politi\u010dnih postidentitetah, z drugimi besedami o multipliciteti feministi\u010dnega subjekta, ki ka\u017ee na simultanost in transverzalnost diskriminacij in zatiranja ter na kompleksna razmerja mo\u010di, ki zabri\u0161ejo obstoj nekega “privilegiranega” mesta boja. \u010ce se spomnimo \u201cBorderlands\/La Frontera: The New Mestiza\u201d(1987)\u00a0Glorie Anzald\u00faa, lahko re\u010demo, da mestici, mulati, perverzni, problemati\u010dni, inertni, in dodamo po sledeh\u00a0Virginie Despentes, prostitutke, posiljene, biomo\u0161ki disidenti, lezbijke, geji, transeksualci, transspolni, interspolni \u2026 torej vsi mi, ki pre\u010dkamo meje oziroma prehajamo meje \u201cnormalnega\u201d, danes bivamo tukaj. Transfeminizem zavzame mejni prostor, ki postane pozicija tistih, ki so jim binarne kategorije mo\u0161ki\/\u017eenska pretesne, in hkrati izpostavi, da na\u0161e skupno izhodi\u0161\u010de zatiranja ostaja kapitalizem, kolonialnost in heteropatriarhat. Biolo\u0161ki princip in ontolo\u0161ka razlika sta postavljeni pod vpra\u0161aj prek pozicij, ki dekonstruirajo koncept \u201c\u017eenske\u201d (in tudi \u201cmo\u0161kega\u201d) v prid politi\u010dnega mi\u0161ljenja diferencialnih razlik, nediscipliniranih spolnih, etni\u010dnih in rasnih multiplicitet, ki gredo onkraj binarnega sistema kot epistemolo\u0161kega in politi\u010dnega jedra in povzro\u010dajo nove premike kategorij, diskurzov, politi\u010dnih oblik in meja.<\/p>\n

Kot pravi\u00a0Judith Butler, \u201ckli\u010dejo nas po na\u0161em imenu, ampak smo isto\u010dasno in v enaki meri odvisni tudi od imen, po katerih nas nikoli niso poklicali. In \u010de bi hoteli zdru\u017eiti vsa imena, po katerih so nas do sedaj poklicali, ali ne bi ta multipliciteta predstavila dilemo za neko identiteto?[5] Politi\u010dne postidentitete tako niso politike identitetnega zaprtja ali grupiranja, temve\u010d iz kriti\u010dne pozicije v razmerju do normalizacijskih in disciplinskih u\u010dinkov ter nadzora identitentega oblikovanja vzpostavljajo kompromis z nenehnim procesom postajanja. \u010ce so razlike produkt zatiranja, oziroma \u010de je zatiranje tisto, ki ustvarja razlike, je dezidentifikacija ali razveza od identitet, ki so nam bile dodeljene s strani tehno-semioti\u010dnih sistemov nadzora in proliferacija postidentitetnih pozicij danes politi\u010dna strategija, ki nam prek zdru\u017eevanja singularitet, katerega rezultat smo \u201cmi\u201d in politizacije \u017eivljenja, omogo\u010di odpreti druge, nove, skupne svetove tukaj in zdaj. To je mo\u017eno ne samo iz teoreti\u010dno-politi\u010dnega vidika, ker so feminizmi dekonstruirali subjekt \u201c\u017eenska\u201d in tako odprli pot novim transfeministi\u010dnim manifestacijam, ampak tudi zaradi potrebe po razumevanju vsakega posameznika kot multipliciteto.<\/p>\n

Popolna financializacija sveta, finan\u010dna kriza, vojne, nova oblika proletarizacije, pavperizacije, neenakosti, rasizem, homofobija in transfobija\u00a0\u2013\u00a0en odstotek bogatih in 99 odstotkov osiroma\u0161enih \u2013, vse to nam daje podlago, kot pi\u0161e\u00a0Marina Gr\u017eini\u0107\u00a0v uvodu pravkar objavljenega zbornika\u00a0Tatjane Greif\u00a0(Skozi rabito steklo), da po proletariatu, multitudi, kognitariatu, anonimatu, danes znova lahko govorimo o politi\u010dni kategoriji \u201cprekletih\u201d (Franz Fanon) \u2013\u00a0lahko bi rekli tudi poni\u017eanih, onemogo\u010denih, slabih, monstruoznih, anormalnih, ekscentri\u010dnih, deviantnih subjektih transfeminizma \u2013\u00a0ki NE pristajamo na neko dolo\u010deno \u201cnaravno\u201d mesto v procesu racializacije dru\u017ebe, ki bi nam zagotavljala pravice; a le manj\u0161inske, dolo\u010dene z nekim domnevnim \u201cnaravnim\u201d ve\u010dinskim mestom, njegovo vlogo in dru\u017ebeno funkcijo.<\/p>\n

Tukaj in zdaj je v kontekstu poglabljajo\u010de se finan\u010dne in politi\u010dne krize nujno transverzalno povezati, na liniji nemogo\u010dih alians (za vladajo\u010di razred nemogo\u010dih), \u201cvse marksisti\u010dne razrede\u201d v nadaljnem, mo\u017enem in skupnem boju proti globalnemu kapitalizmu, kolonialnosti in heteropatriarhatu, medtem ko je v slovenskem prostoru hkrati na prvem mestu, da v primeru razpisa referenduma v zvezi s predlogom novega Dru\u017einskega zakonika ((predlaganega s strani Civilne iniciative (homofobne \u201cve\u010dine\u201d), ki mu nasprotuje, da bi slu\u017eila cerkvi in kapitalu, ki vztraja pri biolo\u0161kem spolu in nadzoru privatne lastnine heteroseksualne dru\u017eine, ter oddobrenega s strani Ustavnega sodi\u0161\u010da!)) re\u010demo DA! \u0161e ne modificiranemu predlogu Dru\u017einskega zakonika in naredimo nov korak k emancipaciji slovenskega dru\u017ebenega in politi\u010dnega prostora.<\/p>\n

Tjasa Kancler, Februar, 2012<\/p>\n

<\/b><\/i>Razkosavanje telesa 5:\u00a0 http:\/\/www.zivljenjenadotik.si<\/a><\/p>\n

(Razkosavanje telesa<\/b>\u00a0je cikel lezbi\u010dne sekcije (urednica dr.\u00a0Tatjana Greif)<\/i><\/p>\n

\u010cAR, Ales, PETRI\u010c, Tanja (ed.) (2012): Stanje stvari. Antologija perspektiv & refleksij, Ljubljana, UMco.<\/p>\n

–<\/span><\/p>\n

*Opombe<\/strong><\/p>\n

[1] De Lauretis, Teresa, Diferencias. Etapas de un camino a trav\u00e9s del feminismo, horas y HORAS, Madrid, 2000.<\/p>\n

[2] Butler, Judith, Deshacer el g\u00e9nero, Paid\u00f3s, Barcelona, 2006.<\/p>\n

[3] Wittig, Monique, El pensamiento heterosexual y otros ensayos, Egales, Barelona, 1992.<\/p>\n

[4] Corsani, Antonella, Beyond the Myth of Woman: The Becoming-Transfeminist of (Post-)Marxism, A Review of Theory & Literary Criticism; Vol. 36 Issue 1, 2007.<\/p>\n

[5] Butler, Judith, Lenguaje, poder e identidad, S\u00edntesis, Madrid, 1997.<\/p>\n

–<\/span><\/p>\n

*Literatura<\/strong><\/p>\n

Anzald\u00faa, Gloria, Borderlans\/La Frontera: The New Mestiza, San Fransisco, Aunt Lute, 1967.<\/p>\n

Butler, Judith, Lenguaje, poder e identidad, S\u00edntesis, Madrid, 1997.<\/p>\n

Butler, Judith, Deshacer el g\u00e9nero, Paid\u00f3s, Barcelona, 2006.<\/p>\n

Corsani, Antonella, Beyond the Myth of Woman: The Becoming-Transfeminist of (Post-)Marxism, A Review of Theory & Literary Criticism; Vol. 36 Issue 1, 2007.<\/p>\n

Greif, Tatjana, Skozi razbito steklo, (uvodni tekst, Marina Gr\u017eini\u0107), \u0160kuc (Zbirka Vizibilija),<\/p>\n

Ljubljana, 2011.<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107, Marina, Capital Repetition, revija Reartikulacija, \u0161t.8, 2009.<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107, Marina, Biopolitics, necropolitics and de-coloniality, Pavilion, 14, Artphoto Asc.,<\/p>\n

Bukare\u0161ta, 2010.<\/p>\n

Frantz Fanon, Upor prekletih (original Les damn\u00e9s de la terre, 1961), Cankarjeva zalo\u017eba, Ljubljana, 1965.<\/p>\n

De Lauretis, Teresa, Diferencias. Etapas de un camino a trav\u00e9s del feminismo, horas y HORAS, Madrid, 2000.<\/p>\n

Lopez, Petit, Santiago, La movilizaci\u00f3n global. Breve tratado para atacar la realidad, Madrid, Traficantes de sue\u00f1os, 2009.<\/p>\n

Preciado, Beatriz , Manifiesto contra-sexual. Pr\u00e1cticas subversivas de identidad sexual, Opera Prima, Madrid, 2002.<\/p>\n

Preciado, Beatriz, Multitudes Queer. Notas para una politica de los \u201canormales\u201d, Revija Multitudes \u0161t.12, Paris, 2003.<\/p>\n

Preciado, Beatriz ,Testo Yonqui, Espasa, Madrid, 2008.<\/p>\n

Wittig, Monique, El pensamiento heterosexual y otros ensayos, Egales, Barelona, 1992.<\/p>\n

VV.AA, Trans\/Forming Feminisms. Trans-feminist Voices Speak Out, (ed. Krista Scott -Dixon), Sumach Press, Toronto, 2006.<\/p>\n

VV.AA, New Feminism, Locker (ed. Marina Gr\u017eini\u0107 \/Rosa Reitsamer), Vienna, 2008.<\/p>\n

*Beatriz Preciado\u00a0<\/em>v video posnetku debate z naslovom “Povratek Lutk”\u2013https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=k_XEwF0R2Zg<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes smo ujeti v novo fazo kapitalizma, ki ji pravimo postpoliti\u010dna; v njej je politika, kot pi\u0161e Lopez Petit, dobila najbolj arhai\u010dne oblike; izklju\u010devanje (dru\u017ebena smrt), izsiljevanje in ropanje (ekonomska kriza in protikrizni ukrepi) ter vojna; \u2013 ali farmakopornografska, kot jo poimenuje Preciado, referirajo\u010d se na procese biomolekularne (farmako) in semio-tehni\u010dne (porno) nadvlade subjektivitete. Akumulacijo prek razlastitve, de-kompozicijo dru\u017ebe, de-valorizacijo (ne \u0161e popolno) dr\u017eavnih institucij, eksplozijo neenakosti, prekernosti \u2026 hkrati spremlja artikulacija novih oblik nadzora subjektivitete s pomo\u010djo tehni\u010dnih, biomolekularnih in medijskih platform v \u201cnekdanjem\u201d prvem kapitalisti\u010dnem svetu in posledi\u010dno, prek novih oblik kolonizacije, v vseh ostalih svetovih. Na delu je tehno-dru\u017ebeni-ekonomski megasistem, ki neustavljivo te\u017ei k neskon\u010dni akumulaciji kapitala, kontroli subjektivitete, nevtralizira in absorbira kakr\u0161enkoli subverziven potencial politi\u010dne akcije in v kon\u010dni depolitizira vsako politi\u010dno intervencijo. Prav ta biopoliti\u010dni ekonomski obrat ter identifikacija kapitalizma z realnostjo pomeni, da je samo \u017eivljenje postalo polje politi\u010dnega boja.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[9,3,4],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/283"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=283"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/283\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5100,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/283\/revisions\/5100"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=283"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=283"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.damne.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=283"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}